IDENTIFIKACIJA KOPITARJEV
Odgovori na najpogostejša vprašanja
Kaj novi predpisi pomenijo za lastnike kopitarjev?
Predpisi, ki so doslej urejali identifikacijo kopitarjev, so določali, da mora lastnik vse kopitarje identificirati in pridobiti identifikacijske dokumente. Novi predpisi, ki so pričeli veljati v letošnjem letu, pa v identifikacijo kopitarjev uvajajo obvezno čipiranje, tako za žrebeta kot za odrasle kopitarje, ki še niso identificirani. Če kopitar ni identificiran oziroma če ob zdravljenju kopitarja identifikacijski dokument (ID) ni na voljo in veterinar ne pozna namena uporabe živali (za prehrano ljudi ali pa ne za prehrano ljudi), ga z nekaterimi zdravili ne sme zdraviti.
Katere so glavne spremembe?
- obvezno čipiranje žrebet in odraslih kopitarjev, ki doslej niso bili identificirani;
- obvezna registracija v registru kopitarjev;
- kopitarja mora ves čas spremljati ID (z nekaj izjemami, naštetimi v nadaljevanju);
- lastnik ali imetnik, ki ima kopitarja v oskrbi, mora zagotoviti, da je kopitar pravilno identificiran;
- razširitev pravila o identifikacijskih dokumentih na zebre in druge eksotične kopitarje, ki prej niso bili zajeti.
Na katere živali se nanaša predpis?
Predpis se nanaša na konje, osle, mule, mezge in zebre.
Kdo izdaja ID?
V Sloveniji je za izdajo ID pooblaščen izdajatelj: Za registrirane kopitarje, razen lipicancev, ter kopitarje za rejo in rabo (vključno s križanci, osli, mulami, mezgi):
Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Inštitut za zdravstveno varstvo kopitarjev
http://www.vf.uni-lj.si/vf/index.php/Konji-selekcija/.
Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Kontaktna oseba: Mesarič Matjaž
Tel.: +386 1 4779 384
Faks: +386 1 4779 388
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Imam kopitarja (konja, osla, mulo ali mezga), ki je rojen pred 1. julijem 2009, a nima ID. Kaj moram storiti?
Za živali, rojene pred 1. julijem 2009, ki še niso identificirane, mora lastnik oziroma imetnik zaprositi izdajatelja identifikacijskih dokumentov.
Živali, katerih lastniki niso zaprosili za identifikacijo do 31. decembra 2009, ne morejo biti označene kot živali, namenjene za prehrano ljudi. Izdajatelj bo ID izdal, v delu II oddelka IX pa označil status živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi.
Moj kopitar je bil rojen pred 1. julijem 2009 in ima ID; ali ga je treba čipirati in pridobiti nove dokumente?
Identifikacijski dokumenti, izdani pred 1. julijem 2009 v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, bodo ostali v veljavi. Takega kopitarja ni treba čipirati, niti zaprositi za izdajo novega ID. Vsekakor pa je takega kopitarja na željo lastnika možno čipirati. Čipiranje je priporočljivo zlasti za kopitarje, namenjene za zakol za prehrano ljudi.
Moj kopitar ima potrdilo o identifikaciji (PI); ali ga je treba čipirati in pridobiti nove dokumente?
Za kopitarje, ki imajo PI izdan pred 1. julijem 2009, je PI veljaven identifikacijski dokument. Kopitarja ni potrebno čipirati, priporočljivo pa je zaprositi za izdajo novega ID. Čipiranje je priporočljivo za kopitarje, namenjene za zakol za prehrano ljudi.
Kako dobim ID za kopitarja, rojenega po 1. juliju 2009?
Lastniki oziroma imetniki kopitarjev morajo pridobiti ID za vse kopitarje (konje, osle, mule, mezge in druge kopitarje), ki jih redijo oziroma so zanje odgovorni. Kaj je potrebno:
- Praviloma v 28 dneh po rojstvu kopitarja oziroma najkasneje 90 dni pred iztekom roka za identifikacijo kopitarja lastnik oziroma imetnik vloži pri izdajatelju (glej vprašanje 4) zahtevek za izdajo ID na obrazcu Poročilo o žrebitvi, ki je sestavni del Potrdila o pripustu kobile. V primeru, da lastnik tega dokumenta nima, lahko kopitarja prijavi pisno z navedbo vrste, starosti, spola kopitarja in svojih podatkov.
- Izdajatelj bo napotil preglednika, da kopitarju vstavi čip (transponder) ter izdela identifikacijski zapisnik o pregledu.
- Izdajatelj bo po prejemu identifikacijskega zapisnika kopitarja vpisal v centralni register kopitarjev ter izdal ID.
Kako se kopitar čipira?
Čip (transponder) se vstavi podkožno v vrat na levi strani. Čip sme kopitarju vstaviti le veterinar, ki je usposobljen za preglednika kopitarjev. Po vstavitvi čipa preglednik na skici, ki je sestavni del Zapisnika o identifikacijskem pregledu in bo natisnjena v izdanem ID, označi mesto vstavitve čipa ter na obrazec nalepi nalepko s kodo, ki jo vsebuje čip. Preglednik je pred vstavitvijo čipa dolžan preveriti, če je kopitar že bil čipiran; če najde znake, ki nakazujejo, da je čip že vstavljen, ali pa da je bil odstranjen, mora čipiranje kopitarja zavrniti. Izdajatelj za takega kopitarja izda nadomestni ID.
Kdaj moram zaprositi za ID za živali, rojene po 1. juliju 2009?
Žrebeta morajo biti identificirana (to je, biti čipirana, registrirana in imeti izdan ID) do 31. decembra v letu, v katerem so rojena, ali 6 mesecev po rojstvu, pri čemer se upošteva kasnejši datum. To pomeni, da žrebet, rojenih po 30. juniju, ni nujno identificirati v letu rojstva, morajo pa biti identificirana v šestih mesecih po rojstvu. Lastnik oziroma imetnik kopitarja mora zaprositi za ID praviloma do 28. dneva starosti živali, najkasneje pa 90 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka. Za registrirane kopitarje v vsakem primeru veljajo roki, določeni z rejskim programom, to je starost 28 dni.
Kaj se zgodi, če zamudim rok za vlogo za identifikacijo kopitarja?
Za lastnike oziroma imetnike kopitarjev, ki opustijo prijavo živali za označitev, so predpisane kazni. Kadar je zamujen tudi rok 31. december v letu rojstva kopitarja oziroma starost šest mesecev, kopitar ni upravičen do statusa živali, ki je namenjena za prehrano ljudi.
Kdaj moram imeti pri sebi ID?
Ves čas - z naslednjimi izjemami:
- ko je kopitar vhlevljen ali na pašniku, ID pa je mogoče prinesti takoj oziroma v kratkem času;
- v začasnih premikih, ko se kopitar nahaja v bližini gospodarstva, in je ID mogoče predložiti v roku treh ur;
- ob premiku na poletno pašo in z nje, pri čemer je ID mogoče predložiti na gospodarstvu odhoda;
- neodstavljene živali ob materi ali nadomestni materi;
- kadar živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja ali dogodka, pri čemer morajo zapustiti kraj tekmovanja ali dogodka;
- med premikom ali prevozom, ki je nujen za kopitarje, na primer v primeru poškodbe.
Kaj moram storiti ob prodaji ali nakupu kopitarja?
O spremembi lastništva kopitarja kupec izpolni obrazec Prijava spremembe lastništva, ki ga morata podpisati prodajalec in kupec in ga pošlje skupaj z ID izdajatelju ID najkasneje v 30 dneh po spremembi lastništva. Če je izdajatelj izven RS, se prijava spremembe lastništva in ID pošlje kontaktni točki na naslov:
Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Inštitut za zdravstveno varstvo kopitarjev
Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Kontaktna oseba: Matjaž Mesarič
Izdajatelj najkasneje v desetih delovnih dneh po prejemu ID dopolni s podatki o novem lastniku in mu ID vrne. Če izdajatelj ID zadržuje več kot pet delovnih dni, izda Potrdilo o začasnem odvzemu ID, s katerim lahko lastnik oziroma imetnik kopitarja v nujnih primerih premika.
Kupujem kopitarja. Na kaj moram biti pozoren in kaj moram storiti?
Ne kupujte kopitarja brez ID. Pred nakupom natančno preglejte ID: preglejte opis in oris kopitarja in ju primerjajte z zunanjostjo živali. Kopitarji, ki so čipirani, so lahko tudi brez opisa in orisa v ID: pri taki živali je edina možnost ta, da odčitamo čip, s katerim je označen kopitar; čitalce čipov imajo veterinarji pregledniki. Posebno pozornost naj kupec nameni oddelku IX v ID, kjer je navedena informacija glede uporabe zdravil in izjava o namenu uporabe kopitarja (ali je kopitar namenjen za zakol za prehrano ljudi). Če kopitar ni namenjen za prehrano ljudi, ga lastnik ne bo mogel oddati v klavnico za zakol za prehrano ljudi. Ta status je nepovraten in ga ni mogoče spremeniti nazaj v status živali, namenjene za prehrano ljudi. Ob nakupu živali je zelo priporočljivo, da kupec in prodajalec skleneta kupoprodajno pogodbo, s katero zaščitita svoje interese. S to pogodbo novi lastnik dokazuje lastništvo živali. Za potrebe spremembe lastništva v centralnem registru kopitarjev morata izpolniti obrazec Prijava spremembe lastništva, ki ga morata podpisati prodajalec in kupec. Po nakupu mora kupec najkasneje v 30 dneh ID in izpolnjen obrazec Prijava spremembe lastništva predložiti izdajatelju, da vanj vnese podatke o lastništvu.
Ali potrebujem ID, preden prodam kopitarja?
Da. Vsak kopitar mora imeti veljaven identifikacijski dokument. Identifikacijski dokument mora prodajalec ob času prodaje prenesti na kupca, ta pa ga mora najkasneje v 30 dneh predložiti izdajatelju. Ob prodaji je treba izpolniti obrazec Prijava spremembe lastništva, ki ga morata podpisati prodajalec in kupec, priporočljivo pa je, da prodajalec in kupec skleneta tudi kupoprodajno pogodbo.
Kopitar je poginil; kaj moram storiti?
Ob poginu ali evtanaziji (usmrtitvi) kopitarja morate poklicati Veterinarsko higiensko službo, da odpelje truplo živali. Ob odvozu predate identifikacijski dokument Veterinarsko higienski službi.
Kopitarja želim oddati v klavnico. Kaj moram storiti?
Kopitarji, ki gredo v klavnico v Sloveniji, morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
Kopitarji identificirani pred 01.07.2009
• imajo PI ali ID (identificirani so v skladu z odločbama 93/632 ali 2000/68);
Kopitarji identificirani po 01.07.2009
• so čipirani, imajo ID in so namenjeni za prehrano ljudi (v oddelku IX niso označeni kot kopitarji, ki niso namenjeni za zakol za prehrano ljudi)
ali
• so mlajši od 12 mesecev, rojeni v Sloveniji, so čipirani, imajo Potrdilo o označitvi in so vpisani v centralni register kopitarjev (15(2) člen Uredbe 504/2008);
Klavnici morate ob oddaji živali predložiti identifikacijski dokument ali Potrdilo o označitvi in izjavo o prehranski varnosti za živali namenjene v zakol.
Kupujem kopitarja iz države, ki je članica EU. Kaj moram storiti?
Ob nakupu kopitarja v drugi državi članici EU mora kupec predložiti ID organizaciji, ki ga je izdala, skupaj z vsemi podatki o novem lastniku, zaradi spremembe lastništva. V kolikor se sprememba lastništva ne uredi v državi članici, ki je ID izdala, je to treba urediti v Sloveniji. V tem primeru novi lastnik (ali po njegovem pooblastilu imetnik) ID in podatke o nakupu (datum nakupa, podatki o novem lastniku) predloži kontaktni točki (VF), ta pa podatke zavede v centralni register kopitarjev ter jih posreduje izdajatelju ID. Če kontaktna točka ID zadržuje več kot pet delovnih dni, lastniku izda Potrdilo o začasnem odvzemu ID.
Želim začasno premakniti kopitarja v Slovenijo iz države, ki je članica EU. Kaj moram storiti?
Kopitar, ki v Slovenijo prihaja iz države, ki je članica EU, mora biti čipiran in mora imeti veljaven ID.
Želim za stalno uvoziti kopitarja iz države, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?
Najkasneje v 30 dneh po uvozu kopitarja (končanem carinskem postopku) morate spremne dokumente kopitarja predložiti izdajatelju v Republiki Sloveniji in vložiti zahtevek za identifikacijski dokument ali za vpis obstoječega dokumenta v centralni register kopitarjev.
Želim začasno uvoziti kopitarja iz države, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?
Kopitarje, ki ostanejo v Sloveniji manj kot 30 dni, morajo spremljati ustrezni veterinarski dokumenti za začasen vnos v EU. Takšnega kopitarja ni treba vpisati v centralni register kopitarjev in mu izdati ID, razen v primeru, če se kopitar premakne v drugo državo članico EU.
Kopitarja želim izvoziti. Ali ga mora spremljati ID?
Da, poleg drugih veterinarskih dokumentov (npr. veterinarsko spričevalo), ki jih zahteva zadevna država, ki ni članica EU.
Kakšen je namen oddelka IX v ID?
V oddelku IX se lahko lastnik ob izdaji ID odloči, da kopitar nikoli ne bo namenjen za prehrano ljudi in to potrdi s podpisom v identifikacijskem zapisniku in v delu II oddelka IX ID, ko je ta izdan. Zavedati pa se mora, da je ta status nepovraten, in ga ne on ne morebitni prihodnji lastniki ne bodo mogli spremeniti nazaj v status kopitarja, ki je namenjen za zakol za prehrano ljudi. Takega kopitarja ne bo mogoče oddati v klavnico za zakol za prehrano ljudi. Kadar se lastnik kopitarja odloči, da bo kopitar namenjen za prehrano ljudi, to določi s podpisom v identifikacijskem zapisniku, ob izdaji ID pa se oddelek IX pusti prazen (kar pomeni, da ima kopitar status živali, ki je lahko namenjena za prehrano ljudi). Seveda pa ima on ali pa katerikoli od naslednjih lastnikov tudi možnost, da kadarkoli ta status spremeni v status živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi. To stori tako, da v ID izpolni del II oddelka IX in ga podpiše ter to sporoči izdajatelju ID. Če del II oddelka IX ni izpolnjen in je torej kopitar namenjen za prehrano ljudi, mora veterinar vse posege pri živali vpisati v dnevnik veterinarskih posegov, uporabo določenih zdravil pa vpisati tudi v del III oddelka IX ID. Kadar veterinar zdravi kopitarja z določenimi zdravili, ki vsebujejo substance, katere niso dovoljene za zdravljenje kopitarjev, namenjenih za prehrano ljudi, mora ta veterinar obvezno v delu II oddelka IX žival označiti kot »ni namenjena za prehrano ljudi«, to potrditi s svojim podpisom. Podatke o spremembi statusa kopitarja mora imetnik posredovati izdajatelju ID v Sloveniji, ali v primeru, da je izdajatelj v drugi državi članici, kontaktni točki (VF). V primeru, da se lastnik odloči za takšno zdravljenje, kopitar ni več primeren za zakol za prehrano ljudi. Nazadnje je seveda treba povedati še to, da kopitarja ne bo nujno zaklati za prehrano ljudi, tudi če ima status živali, namenjene za prehrano ljudi; to pomeni, da lahko lastnik ob času, ko žival obnemore ali se hudo poškoduje, izbira med zakolom in evtanazijo. Če imate vprašanja glede zakola živali za prehrano ljudi ali zdravljenja kopitarja, se posvetujte z veterinarjem.
Lahko veterinar zdravi kopitarja, ki ga ne spremlja ID?
Kadar v nujnih primerih ID ni na voljo in veterinar ne more preveriti, ali je kopitar namenjen za prehrano ljudi ali ne, sme pri zdravljenju uporabiti le snovi, primerne za kopitarje, ki so namenjeni za prehrano ljudi. Veterinar mora ob zdravljenju z veterinarskimi zdravili imeti dostop do ID. Če zdravi kopitarja z zdravili, ki so prepovedana za uporabo pri klavnih živalih, mora izpolniti in podpisati del II oddelka IX in s tem živali spremeniti status v »ni namenjena za prehrano ljudi«.
Če prodam kopitarja, lahko novi lastnik spremeni izjavo glede uporabe kopitarja za prehrano ljudi?
Ko je žival enkrat označena kot »ni namenjena za zakol za prehrano ljudi« v delu II oddelka IX, poznejši lastnik tega ne more spremeniti. Namen tega pravila je, da se zagotovi, da živali, ki so bile morda zdravljene z zdravili, ki so prepovedana za uporabo pri živalih, ki so namenjene za zakol za prehrano ljudi, ne vstopijo v prehransko verigo. Če pa je žival označena kot »namenjena za zakol za prehrano ljudi«, lahko novi lastnik kadarkoli ta status spremeni v status živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi. To stori tako, da v ID izpolni del II oddelka IX in ga podpiše ter to sporoči izdajatelju ID.
Imam več kot en ID za mojega kopitarja - kaj naj naredim?
Oba identifikacijska dokumenta predložite izdajatelju. Le-ta bo preveril, kateri je veljaven in v centralni register zabeležil veljavni ID, neveljavnega pa uničil. Izdajatelj ID bo pred dokončno odločitvijo o tem obvestil VURS ali IRSKGH.
Izgubil sem ID čipiranega kopitarja - kaj naj storim?
Nemudoma morate pri izdajatelju, ki je izdal ID, zahtevati dvojnik. Vlogi morate priložiti dokazilo oziroma izjavo o lastništvu živali, ki je overjena na upravni enoti ali pri notarju. Izdajatelj bo pred izdajo dvojnika ID preveril identiteto živali. V oddelku IX bo kopitarju dodelil status kopitarja, ki ni namenjen za zakol za prehrano ljudi. Pod določenimi pogoji lahko kopitar, ki ima v centralnem registru pred izgubo ID določen status kopitarja za zakol za prehrano ljudi, ta status ponovno pridobi. Praviloma velja, da je identiteta nedvoumno ugotovljena, če se številka čipa, ki se ugotovi pri ogledu živali ujema s številko, ki je zavedena v centralnem registru, ali (ko gre za živali, ki jim je bil ID izdan pred 01.07.2009 in imajo v centralnem registru zaveden natančen opis in oris) po preverjanju dlačnih in drugih znamenj.
Izgubil sem ID kopitarja, ki ni čipiran, oziroma identitete ni mogoče nedvoumno ugotoviti.
Kadar identitete kopitarja ni mogoče nedvoumno ugotoviti, izdajatelj izda nadomestni ID in kopitarju v oddelku IX dodeli status živali, ki ni namenjena zakolu za prehrano ljudi.
Izgubil sem ID čipiranega kopitarja, ki je bil izdan v državi, ki je članica EU. Kaj moram storiti?
Dvojnik ID zahtevate prek kontaktne točke (VF). Le-ta bo navezala stik z izvornim izdajateljem in skupaj z njim poskrbela za izdajo dvojnika oziroma, v nekaterih okoliščinah (npr. izvorni izdajatelj več ne obstaja), izdala ID.
Izgubil sem identifikacijski dokument čipiranega kopitarja, ki je bil izdan v državi, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?
Dvojnik ID zahtevate prek kontaktne točke (VF). Le-ta bo navezala stik z izvornim izdajateljem in skupaj z njim poskrbela za izdajo dvojnika oziroma, v nekaterih okoliščinah (npr. izvorni izdajatelj več ne obstaja), izdala ID. V delu II oddelka IX dvojnika se kopitar razvrsti med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.
ID se je poškodoval, a vsebina je v celoti berljiva. Ali moram zaprositi za dvojnik?
Kako je s prehranskim statusom živali? Kadar se ID čipiranega kopitarja ni dejansko izgubil in je vsebina v celoti berljiva, a je tako poškodovan, da ga je treba zamenjati, lastnik oziroma imetnik pri izdajatelju vloži zahtevek za ponovno izdajo ID.
Kakšne bodo posledice, če ne poskrbim za identifikacijo kopitarja?
Za kršitve določb predpisov o identifikaciji kopitarjev so predpisane sankcije. Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 o izvajanju Direktiv Aveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev predvideva kazni v naslednjih primerih:
• opustitev prijave živali za označitev
• zloraba mikročipov ali dokumentacije
• opustitev prijave spremembe podatkov o lastniku, imetniku, gospodarstvu ali prijave kopitarja v mednarodnem prometu
• opustitev prijave podatkov o prejemu zdravil pri klavnih kopitarjih
• zakol nepravilno identificiranega kopitarja. Za fizične osebe znašajo zagrožene kazni od 120 do 500 EUR, za pravne osebe pa od 1200 do 6000 EUR.
Kako posodobim (vnesem spremembe) ID, ki ga je izdala priznana organizacija za izdajo v Evropski uniji?
Posodobitev se izvede preko kontaktne točke (VF). Le-ta bo po potrebi o posodobitvi obvestila izvornega izdajatelja.
Organiziram konjeniško prireditev; moram preveriti ID kopitarjev, ki se udeležujejo tekmovanja?
Vedno!
Obrazec
Tukaj je še vedno na voljo obrazec "Dopis rejcem oslov".
Sally z dolgimi uhlji
Nismo hoteli kar takoj z novico na dan. Želeli smo, da se naša nova oslica najprej nekoliko udomači, potem pa bi jo predstavili.
Naneslo je, da so nam ponudili oslico, ki je zadnjih nekaj let preživela v konjeniškem klubu Remuda v sosednji Gorici. V spremstvu veterinarke, ki skrbi za naše osle, smo jo obiskali in se prepričali, da je lepa, prijazna, dobro vzgojena in torej več kot dobrodošla na pašnikih Oslarije. Njena dotedanja lastnica, gospa Barbara, ki vodi konjeniški klub, nam je pokazala dokumente, obvezne za vsakega kopitarja, dogovorili smo se za kritje nujnih stroškov in čez nekaj dni smo prišli s prikolico za prevoz kopitarjev.
Sally je čakala v svojem boksu in Barbara jo je najprej peljala v manežo, da se nekoliko razgiba. Povaljala se je po pesku, v elegantnem galopu premerila dve dolžini maneže, potem pa smo jo zvabili k prikolici. Vedeli smo, da bomo morali biti potrpežljivi pri tem, kako jo pripraviti do vstopa v prikolico. Res se je sprva upirala našim prijaznim vabilom, naj stopi nekaj korakov po rampi. Ko smo uporabili stoletja staro zvijačo s koščki korenja, ki smo jih metali na tla pred njo, je pozabila na strah in med zobanjem korenja se je nevede znašla v prikolici. Zaprli smo vrata in se odpeljali na Kras.
Nekaj dni pred njenim prihodom smo uredili nov pašnik posebej zanjo in nanj postavili eno naših polodprtih montažnih lop. »Njen« pašnik leži tik ob pašniku, na katerem se pase 9 naših oslic in njihov prijatelj (kastrat) Don. Ocenili smo, da je za začetek primerno, da se Sally vživi v novo okolje, saj prostranih pašnikov ni vajena, prav tako ne družbe oslov. Zadnjih pet let se je namreč družila izključno s konji.
Od oslic na sosednjem pašniku jo je torej ločila samo ograja, sestavljena iz dveh električnih trakov. Seveda se je razvila radovednost na obeh straneh: oslice so naslednje dni pogosto stale ob ograji in zrle čeznjo v našo novo pridobitev, Sally pa je prav tako ure in ure stegovala glavo k njim, se premikala vzdolž ograje in ocenjevala, kdo je tam čez. S kastratom Donom sta večkrat stikala gobce pod trakovoma, a nič več kot to. Don je vse pogosteje zanemarjal članice svojega tropa in postaval ob ograji.
Teden dni pozneje smo dobili rezultate krvne preiskave IAK in v njih potrditev, da je Sally zdrava, tako kot nam je zatrdila že njena prejšnja lastnica. Še isti dan smo odstranili trakova in radovedno čakali, kakšno bo srečanje tropa z novo oslico. Don kar ni mogel dočakati, da bi jo prvi ovohal, skočil je čez preostanek kamnitega zidu, oslice pa niso kazale posebno prijaznega odnosa do Sally. Raje so pohitele na pašo na novi pašnik, saj je sosedova trava vselej bolj zelena od domače. Sally pa je začela raziskovati pašnik, na katerem so se dotlej pasle oslice.
Prvi dnevi nove kombinacije našega tropa so bili taki, kot smo pričakovali. Oslice niso pustile Sally, da bi jedla senene bale z njimi, včasih so ji branile dostop do korita z vodo, odrivale so jo, kadar smo prišli s posladki za ves trop (suh kruh, korenje). Sally smo začeli navajati na njeno lopo na pašniku, urejenem prav zanjo, četudi so se zdaj na njem pogosto pasle druge oslice.
Vedeli smo, da si bo Sally morala sama izbojevati svoj prostor v hierarhiji tropa. Četudi smo trop obiskovali pogosteje kot sicer in si večkrat prizadevali, da bi Sally imela enakovreden položaj v njem, so oslice potrebovale več kot teden dni za vzpostavitev »normalnih« odnosov. Začele so se pasti skupaj, Sally gre zdaj nemoteno tako v lopo kot h koritu z vodo; kadar se ji katera od oslic približa, da bi jo nadlegovala, ji z brcami zadnjih nog pokaže, naj se odstrani.
Sally je večja od vseh oslic, takoj se odzove na klic po imenu, daje vedeti, da je hvaležna za udobje novega doma. Na pašniku jo že od daleč prepoznamo po višji postavi in dolgih uhljih. Doživela je že snežne padavine, pa tudi lepe, sončne dni na kraškem pašniku.
Vemo, da bo moralo miniti še nekaj tednov, preden se bo pri nas počutila res doma. Prizadevali si bomo, da bo res začutila, kako smo je veseli.
»Kaj pa naj počnemo s tem snegom?«
Ja, tudi na Krasu smo dobili lepo porcijo letošnjega prvega snega. Resda je že december pobelil pašnike, a toliko kot tokrat ga že dolgo ni bilo. In nič ne kaže, da bi se kmalu stopil.
»In vaše uboge živali? Jih nič ne zebe?« sta najpogostejši vprašanji te dni. Ne moremo reči, da jih ne zebe, a zagotovo so utrjene bolj kot vse, ki zime prestojijo v hlevih. Naši osli so se z leti navadili tudi neprijaznega vremena. Če bi sodili po nas, jih verjetno bolj moti burja, združena s snegom ali z dežjem, kar je sicer na Krasu redek, a nič manj neprijeten pojav. In prav takšna noč je bila tista, po kateri smo se zbudili z dobrih 15 centimetrov debelo snežno odejo. Tam, kjer je burja plesala po svoje, so bili zameti prav očarljivo oblikovani v miniaturne gorske grebene, spet drugje je bil pašnik pometen do golega.
Odgovor naših oslov na vprašanje, kako se počutijo te dni, smo predvideli v naslovu zapisa.
Spremljanje vremenskih napovedi je za nas na Oslariji samoumevno opravilo. Zato smo predvidevali, da nas bo minuli konec tedna zasulo, in smo za večji trop naših oslic in njihovega kastriranega spremljevalca pripravili zasilno zavetišče. Premično lopo smo prestavili s prejšnjega pašnika pravočasno, tako da so lahko osli vetrovno in sneženo noč prebili v zavetju.
Čeprav imajo od prvega novoletnega dne na voljo slab hektar pašnika, na katerem je obilo starega travinja, jim sneg preprečuje, da bi izbirali užitne grižljaje. Zato jim tako v jutranjem kot v popoldanskem mraku pripeljemo nekaj dišečih senenih bal, vselej pa imajo na voljo tudi dovolj vode v koritu. Pri naši skrbi za osle nas vodi preprosto pravilo: pri nas živali ne bodo lačne. In sita žival mnogo lažje prenaša vremenska nihanja.
V takem vremenu jim seveda ni do igrivega tekanja po pašniku, kakršnemu smo bili priča prav pred kratkim. Navadno se osli razigrajo pred večernim mrakom. Site, brez strahu, na velikem pašniku, v dobri družbi (same s seboj) in spodbujene z mladostno brezskrbnostjo se začnejo mlade oslice loviti brezciljno po pašniku. Opazovati njihov tek sem in tja, s časom se jim pridružijo še druge, je tako lepo doživetje! Z njim so poplačani vsi napori, vsa mrzla jutra, nošnja stotin litrov vode, stotin kilogramov senenih bal, napenjanje trakov po obodu pašnikov, čiščenje podrasti in vsega, kar spada zraven. Videti osle, kako elegantno, lahkotno galopirajo po kraški gmajni ...
Slike ob tem zapisu je zabeležila Lili Gerlica v mrzlem ponedeljkovem jutru.