Iščemo ime za novega oslička!

Naša Naomi je lepa, sijoče črno rjava oslica, kot temna čokolada. Mlada, elegantna, z lepo oblikovano glavo, dlake v njenem vihru so bile sprva svetlo, zdaj so temno rjave. Temne oči gledajo zaupljivo, a hkrati previdno. Mlada je še.

Pri nas je doživela svojo prvo žrebitev. Prišla je skupaj s samcem Samom, najlepšim oslom Oslarije. Sam je eden od potomcev plemenskega osla pasme Ragusa, ki so ga v Slovenijo pripeljali naravnost s Sicilije. Je tipičen predstavnik te pasme, morda je nekoliko manjši od svojih sicilijanskih sorodnikov, a vsekakor izstopa med našimi osli. Pripeljali smo ga skupaj z dvema mladenkama, Naomi in Čenčo, rjavo oslico, ki še nosi njegov plod.

Izkušnje so nas naučile, naj bo oslica v dneh, preden nas osreči z novim mladičkom, sama. Oslice imajo takrat rade mir, ne pa družbe vsiljivih samcev, sitnih starih oslic ali neugnanih osličkov.

Tako smo pozorno opazovali vime naše Naomi. V zadnjih tednih se je vse bolj polnilo in prejšnji teden smo večkrat preverili, ali iz para seskov, ki sta sredi vimena, morda že priteče kakšna kapljica prozorne tekočine. Ta nesporno nakazuje, da je dan žrebitve zelo blizu.

Zadnja dneva pred velikim dogodkom je Naomi večinoma poležavala v lopi, ki stoji na pašniku. V soboto zjutraj je bila še sama, ko pa smo pod večer, v mraku, prišli pogledat, kako je z njo, je ni bilo več v lopi. Našli smo jo nedaleč proč, v zavetju jesenovih grmov, tam je stala in nas nepremično motrila. Poleg nje je iz visoke trave in cvetja kukal par črnih uhljev …

Počasi smo se približali in jo tiho nagovarjali. Ustavili smo se nekaj metrov vstran in opazovali ljubkega majhnega črnega oslička, ki se je negotovo spravil na noge in se stisnil k mami. Črn kot oglje, le gobček in trebuh sta umazano bela. Drobna glavica, žive črne oči. (Najpogostejše vprašanje je, kako hitro osli shodijo. Osliček se dvigne na nogice že uro po žrebitvi, saj so to divje živali. V izvornem okolju so morale biti vselej in hitro pripravljene na umik, na beg.)

Naomi smo oskrbeli z vsem, kar mlada mama potrebuje: sočno pašo, svežo vodo, solni lizalni kamen, občasno merico mineralov in vitaminov, pest ovsenega zrna. Mali črni osliček je vsak dan živahnejši. Tako kot vsi mladički kopitarjev sprva preseneča z nesorazmerno dolgimi nogami in drobnim trupom. V nekaj tednih postane telo skladno, trup se napolni, glavica se poveča, uhlji stojijo vsak dan bolj pokonci, dlaka se sveti in gosti.

Čeprav nam sicer ne manjka domišljije pri izbiri imen, smo tokrat ostali brez predloga, ki bi nas zadovoljil. Njegova mama in oče imata imeni, ki sta izvorno hebrejski. Mali osliček pritegne pozornost s sijočo črno dlako in svetlim gobčkom, kar najprej zagledamo, že od daleč.

Morda ima kdo od vas dober predlog, kako naj ga imenujemo? Pišite nam! Poiščite na domači strani rubriko I-A in predlagajte!

P. S.: Slike novega oslička so uvrščene v galerijo POGLEJ NAS, v mapo KO SMO BILI MAJHNI, in sicer pod številkami 34, 35, 36 in 37.