Konji, osli in zebre

Morda veste, da so osli rod v družini kopitarjev, kamor spadajo tudi konji in zebre. Pravzaprav so osli del istega rodu, s strokovnim imenom Equus, tako da jih s konji druži precej značilnosti. Divji osli danes živijo še v Aziji, kjer je zastopanih več vrst teh kopitarjev, dve podvrsti pa živita v Afriki. Biologi so s preučevanjem ugotovili, da udomačeni osli, kakršne poznamo v Evropi, izvirajo iz Afrike.

Arheologi so v egipčanskih grobnicah našli več ohranjenih oslovskih okostij, na podlagi katerih so ugotovili, da so osle že približno pred 5000 leti uporabljali za prenašanje tovorov. Osli so torej edini kopitarji, udomačeni v Afriki. Človek je osle začel udomačevati takrat, ko se je spopadal s širjenjem saharske puščave, torej pred pet do sedem tisoč leti.

Nubijski in somalski osel sta kritično ogrožena

Na območju Etiopije, Eritreje in Somalije živi le še nekaj sto primerkov divjih oslov (Equus africanus). Da bi divje osle ločili od udomačenih, so se dogovorili, da slednjim dajo drugo strokovno ime: Equus asinus.

Danes v Afriki živi le še nekaj sto potomcev dveh podvrst afriškega osla: nubijski osel (Equus africanus africanus) in somalski osel (E. a. somalicus).

Divji osli v Afriki so po merilih mednarodne organizacije za varstvo narave (IUCN) kritično ogroženi, saj jih ogrožajo nedovoljeni lov zaradi mesa, zmanjševanje življenjskega prostora, vdiranje drugih vsiljivih živalskih vrst na njihovo ozemlje, križanje z udomačenimi osli, vremenske spremembe in drugo. Pri tem pa so divji osli lepši od vseh križancev, ki jih najdemo med udomačenimi osli!

Donkey, ass, burro, Esel, ane …

Kako pravijo oslom v drugih jezikih? Angleži uporabljajo dva izraza: donkey in ass, Američani jima dodajajo še španski izraz burro, Nemci jih imenujejo Esel, Italijani asino, Francozi ane …

Potrpežljiv kakor osel?

Da bi razumeli oslove potrebe, ne smemo nikoli pozabiti, da izvira s polpuščavskih območij, kjer so sušna obdobja vsakoletni pojav. Tamkajšnja ozemlja so preraščena s travo in z nizkim grmičjem, marsikje pa jih prekriva pesek.

Resda smo ljudje prepričani, da so osli trpežne in prilagodljive živali – kar je sicer res –, vendar ne moremo pričakovati, da bodo osli uživali v hladnih predelih osrednje in severne Evrope, na ogolelih in majhnih dvoriščih ali celo privezani na jasli v zanikrnem hlevu. Žal se to prepogosto dogaja, ne le pri nas.

Telesne mere

V osebni izkaznici divjega osla bi našli naslednje mere:

• višina (glave): 200 cm
• višina (v vihru): 125–145 cm
• teža: 275 kg
• dolžina repa: 42 cm

Pri udomačenem oslu pa višina v vihru sega med 80 in 150 cm. Teža udomačenih oslov je odvisna od pasme, starosti in kondicije. Vsekakor pa se giblje med 150 in 300 kg.

Divji afriški osli

Sicer pa bi lahko divje afriške osle, prednike vseh udomačenih oslov, kakršne poznamo v Evropi, opisali kot manjše, kratkonoge kopitarje z izjemno dolgimi uhlji. Pri tem bi podvrsto, t. i. somalskega divjega osla, prepoznali še po temnih progah na nogah.

Kožuh sestavlja kratka gladka siva ali rjava dlaka, s temno črto po sredini hrbta. Dlake v grivi stojijo pokonci, so dolge in tanke; nimajo sprednjega kodra, kakršnega vidimo pri nekaterih konjih.

Zakaj jim pravimo tudi dolgouhci? Zato, ker njihovi uhlji merijo 20 cm ali več.

Imajo še več odlik, med drugim mojstrsko lovijo ravnotežje, tudi na najtežje prehodnih terenih. Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev; so precej majhna, kar jim pomaga pri zanesljivem stopanju po kamenju in luknjah.

Ker je njihova domovina vroča Afrika, so razvili tudi prilagoditveno sposobnost za izjemno visoke temperature. Divji osli lahko telesno temperaturo dvignejo celo za 6,5 stopinje Celzija. V divjini se osli pasejo od zore do poznega jutra in znova pozno popoldne; v času največje vročine čez dan počivajo.

Družabno življenje

Udomačeni osli in osli, ki so bili udomačeni, a živijo prosto v naravi, se v bolj zelenem okolju (ki ni tako sušno kot njihova domovina v Afriki) združujejo v stalne trope. V tropu je eden ali več samcev in več samic. Samci označujejo svoje ozemlje z velikimi kupi izločkov. Samci ovohavajo predele okoli gobca in zadka drugih oslov in oslic zaradi značilnega, drugačnega vonja vsake živali.

Rigajo samo osli?

Samice kličejo samce med obdobjem plodnosti. Hrzanje pomeni preplah. Riganje se sliši zelo daleč. To je edinstven način oglašanja pri oslih; oblikujejo ga z izmeničnim izpihovanjem in vpihovanjem zraka, med vdihom in izdihom. Ne drži, da rigajo samo samci. Tudi oslice se oglašajo. Res pa je, da samci rigajo glasneje, močneje in izraziteje.

Travojedci

Osli so kopitarji, ki se hranijo tako, da se pasejo. Uživajo travo, lubje, vejice, listje. Hranijo se tudi z redkim vlaknatim rastlinjem, ki ga prebavijo učinkoviteje kot konji. Udomačene osle krmijo največkrat s senom, lahko jim dodajajo slamo; če se pasejo na prostem, pozimi in spomladi zelo radi glodajo lubje nekaterih dreves in grmov, spomladi obžirajo mlade poganjke in sveže listje.

Žejo znajo obvladovati, a radi pijejo

Lahko preživijo z malo vode, v skrajnem primeru se odžejajo tudi s slano vodo. Posamični divji afriški osli v naravi zdržijo dva ali tri dni povsem brez vode. Mladiči in matere pa morajo biti blizu vodnega vira.

Udomačeni osli spijejo razmeroma veliko vode. Količina je odvisna od velikosti oziroma teže živali, od temperature okolja in od vrste hrane, ki jo osel uživa. Pozimi, ko osle krmimo s senom, je žeja večja. Po nemških virih osel porabi od 8 do 10 litrov vode na 100 kg telesne teže. Povprečno velik odrasel udomačeni osel torej porabi med 10 in 20 litri vode na dan.

En samec ima lahko velik harem

Na območjih zunaj Afrike oslovski samci oblikujejo harem nase vezanih samic, ki jih branijo pred drugimi samci; podoben režim imajo tudi konji in zebre. Udomačena oslica v dobi pojatve (ko je godna za paritev) zunaj območja vladajočega samca lahko pritegne pozornost več samcev, ki se bodo bojevali, a se bodo lahko tudi vsi parili z njo.

Načeloma lahko rečemo, da so samci nenehno pripravljeni za parjenje, tako da en samec lahko »poskrbi« za več deset samic. Pri udomačenih oslih, ki navadno nimajo na voljo tako obsežnih območij kot osli v divjini, moramo upoštevati, da dveh odraslih samcev ni priporočljivo imeti v istem tropu, saj se bosta nenehno bojevala za prevlado. Ti boji so lahko tudi krvavi.

Oslica se ponuja samcu

Samec hitro zavoha, katera samica je godna za parjenje, da je torej v obdobju pojatve. Samica jasno pokaže samcu, kdaj je pripravljena za parjenje. Stoji z razkrečenimi zadnjimi nogami in repom, umaknjenim na stran. Pogosto sledi samcu, dokler se ta ne odloči zanjo.

Potek parjenja: žrebec ovohava samico, ta brca proti njemu v posebnem ritualu in se premika naprej; samec ji sledi, medtem se premakneta za kakih 20 metrov; ko se samica ustavi, se samec vzpne nanjo in se združi z njo.

Ovulacija in žrebitev

Ovulacija pri samici traja do 8 dni, med eno in drugo ovulacijo mine okoli 21 dni. Brejost traja od 12 do 13 mesecev. Oslica skoti enega ali, redko, dva oslička. Kadar se skotita dva oslička, skoraj vedno preživi samo eden.

*Da nam osli niso nikoli prav veliko pomenili, kaže tudi dejstvo, da za kotitev oslovskega mladiča uporabljamo enak izraz kot za rojstvo konjskega mladiča, torej žrebitev.

Oslički

Novorojeni osliček tehta okoli 25 kg. Dobro uro po rojstvu osliček že stoji na svojih nogicah. Prve dni zelo pogosto pije materino mleko, vsakih nekaj minut. Travo začne muliti že po petih dneh, ko se pojavijo prvi zobje. Pri dveh tednih starosti redno uživa travo, vendar dobi tekočino izključno v obliki materinega mleka. Sesati neha šele pri starosti od 12 do 14 mesecev. Do enega leta starosti se od matere ne odmakne več kot za 10 metrov. Oslički spolno dozorijo pri dveh letih, vendar lahko ustvarijo seme že prej. Osličke dosežejo spolno zrelost pri poldrugem letu, vendar navadno ne žrebijo prej kot pri dveh ali treh letih starosti.

Podobno kot žrebički se tudi mladi oslički igrajo različno:

• igrajo se z različnimi predmeti v svojem okolju: prenašajo jih, pobirajo, žvečijo, grizejo, otresajo z njimi, jih vlečejo ali potiskajo pred seboj;
• vzpenjajo se na druge osličke ali odrasle živali;
• tekajo, se lovijo, poskakujejo, brcajo;
• igrajo se »glavnega na kupu« ali se v igri bojujejo med seboj.

Mule in mezgi

Kjer je človek imel priložnost rediti osle, so nastali vsakovrstni križanci. Križanec med oslom in kobilo je mula (ta je lahko moškega ali ženskega spola). Križanec med oslico in žrebcem je mezeg, tudi mezgi so lahko moškega ali ženskega spola.

Oba križanca sta največkrat neplodna; znane so redke izjeme. Glava in prednji del križancev sta podobna moškemu predniku, zadnji del trupa pa je bolj podoben ženskemu predniku. Tako glava mule spominja na veliko glavo oslovskega samca.

Križanec samca zebre in oslice se imenuje zebroid, zelo redek primer križanca med samico zebre in samcem osla se imenuje zebrinny.

Še nekaj številk

Divji osli živijo v povprečju 20 let, udomačeni osli do 47 let.

Pri divjih oslih so izmerili hitrost teka do 50 km/h. Njihovo najobičajnejše gibanje je simetrično korakanje ali stopanje in asimetričen galop.

Ocenjujejo, da na svetu živi okoli 44 milijonov oslov. Osli so v revnejših in poljedelsko usmerjenih delih sveta še vedno zelo cenena delovna sila, pa tudi v tistih delih industrijskih dežel, kjer motorni promet ni dovolj razširjen.

Število mul naj bi se gibalo okoli 15 milijonov.