Divji afriški osli

Sicer pa bi lahko divje afriške osle, prednike vseh udomačenih oslov, kakršne poznamo v Evropi, opisali kot manjše, kratkonoge kopitarje z izjemno dolgimi uhlji. Pri tem bi podvrsto, t. i. somalskega divjega osla, prepoznali še po temnih progah na nogah.

Kožuh sestavlja kratka gladka siva ali rjava dlaka, s temno črto po sredini hrbta. Dlake v grivi stojijo pokonci, so dolge in tanke; nimajo sprednjega kodra, kakršnega vidimo pri nekaterih konjih.

Zakaj jim pravimo tudi dolgouhci? Zato, ker njihovi uhlji merijo 20 cm ali več.

Imajo še več odlik, med drugim mojstrsko lovijo ravnotežje, tudi na najtežje prehodnih terenih. Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev; so precej majhna, kar jim pomaga pri zanesljivem stopanju po kamenju in luknjah.

Ker je njihova domovina vroča Afrika, so razvili tudi prilagoditveno sposobnost za izjemno visoke temperature. Divji osli lahko telesno temperaturo dvignejo celo za 6,5 stopinje Celzija. V divjini se osli pasejo od zore do poznega jutra in znova pozno popoldne; v času največje vročine čez dan počivajo.

Družabno življenje

Udomačeni osli in osli, ki so bili udomačeni, a živijo prosto v naravi, se v bolj zelenem okolju (ki ni tako sušno kot njihova domovina v Afriki) združujejo v stalne trope. V tropu je eden ali več samcev in več samic. Samci označujejo svoje ozemlje z velikimi kupi izločkov. Samci ovohavajo predele okoli gobca in zadka drugih oslov in oslic zaradi značilnega, drugačnega vonja vsake živali.

Rigajo samo osli?

Samice kličejo samce med obdobjem plodnosti. Hrzanje pomeni preplah. Riganje se sliši zelo daleč. To je edinstven način oglašanja pri oslih; oblikujejo ga z izmeničnim izpihovanjem in vpihovanjem zraka, med vdihom in izdihom. Ne drži, da rigajo samo samci. Tudi oslice se oglašajo. Res pa je, da samci rigajo glasneje, močneje in izraziteje.

Travojedci

Osli so kopitarji, ki se hranijo tako, da se pasejo. Uživajo travo, lubje, vejice, listje. Hranijo se tudi z redkim vlaknatim rastlinjem, ki ga prebavijo učinkoviteje kot konji. Udomačene osle krmijo največkrat s senom, lahko jim dodajajo slamo; če se pasejo na prostem, pozimi in spomladi zelo radi glodajo lubje nekaterih dreves in grmov, spomladi obžirajo mlade poganjke in sveže listje.

Žejo znajo obvladovati, a radi pijejo

Lahko preživijo z malo vode, v skrajnem primeru se odžejajo tudi s slano vodo. Posamični divji afriški osli v naravi zdržijo dva ali tri dni povsem brez vode. Mladiči in matere pa morajo biti blizu vodnega vira.

Udomačeni osli spijejo razmeroma veliko vode. Količina je odvisna od velikosti oziroma teže živali, od temperature okolja in od vrste hrane, ki jo osel uživa. Pozimi, ko osle krmimo s senom, je žeja večja. Po nemških virih osel porabi od 8 do 10 litrov vode na 100 kg telesne teže. Povprečno velik odrasel udomačeni osel torej porabi med 10 in 20 litri vode na dan.

En samec ima lahko velik harem

Na območjih zunaj Afrike oslovski samci oblikujejo harem nase vezanih samic, ki jih branijo pred drugimi samci; podoben režim imajo tudi konji in zebre. Udomačena oslica v dobi pojatve (ko je godna za paritev) zunaj območja vladajočega samca lahko pritegne pozornost več samcev, ki se bodo bojevali, a se bodo lahko tudi vsi parili z njo.

Načeloma lahko rečemo, da so samci nenehno pripravljeni za parjenje, tako da en samec lahko »poskrbi« za več deset samic. Pri udomačenih oslih, ki navadno nimajo na voljo tako obsežnih območij kot osli v divjini, moramo upoštevati, da dveh odraslih samcev ni priporočljivo imeti v istem tropu, saj se bosta nenehno bojevala za prevlado. Ti boji so lahko tudi krvavi.