Konji, osli in zebre
Morda veste, da so osli rod v družini kopitarjev, kamor spadajo tudi konji in zebre. Pravzaprav so osli del istega rodu, s strokovnim imenom Equus, tako da jih s konji druži precej značilnosti. Divji osli danes živijo še v Aziji, kjer je zastopanih več vrst teh kopitarjev, dve podvrsti pa živita v Afriki. Biologi so s preučevanjem ugotovili, da udomačeni osli, kakršne poznamo v Evropi, izvirajo iz Afrike.
Arheologi so v egipčanskih grobnicah našli več ohranjenih oslovskih okostij, na podlagi katerih so ugotovili, da so osle že približno pred 5000 leti uporabljali za prenašanje tovorov. Osli so torej edini kopitarji, udomačeni v Afriki. Človek je osle začel udomačevati takrat, ko se je spopadal s širjenjem saharske puščave, torej pred pet do sedem tisoč leti.
Nubijski in somalski osel sta kritično ogrožena
Na območju Etiopije, Eritreje in Somalije živi le še nekaj sto primerkov divjih oslov (Equus africanus). Da bi divje osle ločili od udomačenih, so se dogovorili, da slednjim dajo drugo strokovno ime: Equus asinus.
Danes v Afriki živi le še nekaj sto potomcev dveh podvrst afriškega osla: nubijski osel (Equus africanus africanus) in somalski osel (E. a. somalicus).
Divji osli v Afriki so po merilih mednarodne organizacije za varstvo narave (IUCN) kritično ogroženi, saj jih ogrožajo nedovoljeni lov zaradi mesa, zmanjševanje življenjskega prostora, vdiranje drugih vsiljivih živalskih vrst na njihovo ozemlje, križanje z udomačenimi osli, vremenske spremembe in drugo. Pri tem pa so divji osli lepši od vseh križancev, ki jih najdemo med udomačenimi osli!
Donkey, ass, burro, Esel, ane …
Kako pravijo oslom v drugih jezikih? Angleži uporabljajo dva izraza: donkey in ass, Američani jima dodajajo še španski izraz burro, Nemci jih imenujejo Esel, Italijani asino, Francozi ane …
Potrpežljiv kakor osel?
Da bi razumeli oslove potrebe, ne smemo nikoli pozabiti, da izvira s polpuščavskih območij, kjer so sušna obdobja vsakoletni pojav. Tamkajšnja ozemlja so preraščena s travo in z nizkim grmičjem, marsikje pa jih prekriva pesek.
Resda smo ljudje prepričani, da so osli trpežne in prilagodljive živali – kar je sicer res –, vendar ne moremo pričakovati, da bodo osli uživali v hladnih predelih osrednje in severne Evrope, na ogolelih in majhnih dvoriščih ali celo privezani na jasli v zanikrnem hlevu. Žal se to prepogosto dogaja, ne le pri nas.
Telesne mere
V osebni izkaznici divjega osla bi našli naslednje mere:
- višina (glave): 200 cm
- višina (v vihru): 125–145 cm
- teža: 275 kg
- dolžina repa: 42 cm
Pri udomačenem oslu pa višina v vihru sega med 80 in 150 cm. Teža udomačenih oslov je odvisna od pasme, starosti in kondicije. Vsekakor pa se giblje med 150 in 300 kg.